»Zgodbe sedejo na krila in potujejo. Želijo si slišati, kako ti vznemirjeno bije srce. Sem zgodba, ki potuje. Priletim lahko kamor koli (...) In potem sem pri tebi, počasi odprem strani in ti povem zgodbo, ki si jo želiš.«
»Zgodba je Da Vincijeva šifra Dana Browna za otroke. To je bila moja prva misel, ko sem prebral knjigo pisatelja Romana Kukoviča Tartinijev ključ.«
»Preko metafore bube - majhnega bitja, ki potuje - sem hotela povedati našo univerzalno zgodbo.«
»Ves dan sem jokala. Zelo boleče je bilo slišati te zgodbe.«
»Zgodbe so krila, ki te vsak dan ponesejo kvišku, zato poišči knjige.«
»V filmih te dni so vedno iste zgodbe.«
»Zelo pa so me vedno prizadele pripovedi in zgodbe o usodi otrok med vojnami.«
»Lucijina zgodba je potovala iz generacije v generacijo.«
»Res mi gre na živce, kadar se otroške knjige končajo z razkritjem, da so bile vse samo sanje. Če bi bil še vedno otrok, bi si rad predstavljal, da obstajajo čarobne stvari. Zakaj bi kdo hotel brati zgodbo o fantu, ki si je izmislil neko drugo zgodbo?«
»Na moji prvi poti v Bruselj, na kateri sta me spremljala dva otroka, eden od njih mladoleten, še preden sem se iz Bruslja vrnil, sem dobil na portalih, ki jih vi verjetno berete vsak dan, sliko svojega mladoletnega otroka.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju